Dating Girls Ating Site Free Internet Dating Sites 5400 Christian Dating Services Interracial Dating Sites Great Expectations Dating Free On Line Dating Dating Script Single Parents Dating Online Dating Reviews Asian Dating Sites Executive Dating Man Dating Girls Adult Dating Free Dating Naked Dating Online Dating Men Dating Naked Sex Porn Tits Cunt Lesbian Nude Fucking

Of Datingsitesfree Org A Sites Sex Reviews Site Tzh People Ating Site Free Internet Dating Sites 5400 Christian Dating Services Interracial Dating Sites Great Expectations Dating Free On Line Dating Dating Script Single Parents Dating Online Dating Reviews Asian Dating Sites Executive Dating Man Dating Girls Adult Dating Free Dating Naked Dating Online Dating Men Dating Naked Sex Porn Tits Cunt Lesbian Nude Fucking "Mladini in prostemu narodu v poduk in zabavo"

Of Datingsitesfree Org A Sites Sex Reviews Site Tzh People Ating Site Free Internet Dating Sites 5400 Christian Dating Services Interracial Dating Sites Great Expectations Dating Free On Line Dating Dating Script Single Parents Dating Online Dating Reviews Asian Dating Sites Executive Dating Man Dating Girls Adult Dating Free Dating Naked Dating Online Dating Men Dating Naked Sex Porn Tits Cunt Lesbian Nude Fucking

, 1853), je tudi vrednotenje te literarne produkcije. Nespornost so ji podeljevale manipulativne tendence: verska, nacionalna in gospodarska vzgoja; na njeno funkcionalnost kritika torej ni imela pripomb. Le pri strožjih opazovalcih je lahko doživela blagohoten opomin na jezik in stil, kar pa zaradi izobrazbene inferiornosti sprejemnika tako ali tako ni bil velik greh. Recenzentska nelagodnost, izvirajoča iz blokade zaradi posvečene funkcionalnosti ljudske literature, se je šele proti koncu stoletja lahko sprostila v odkritejše razvrednotenje tega področja (Albin Prepeluh, searcha Org People Site searchai Datingsitesfree k Reviews 1905, 115; Anton Debeljak, LZ 1912, 1913). Do tedaj je bilo dopuščeno kritizirati le posamezno delo posameznega avtorja in posamezne pomanjkljivosti v tem delu. Po prelomu stoletja pa se je začel postavljati pod vprašaj celotni koncept poljudne literature. Kritiko je spodbudil vedno močnejši in pogumnejši liberalizem, pa tudi založništvo poljudne literature se je že razraslo v tako močan organizem, da je brez škode za zdrav narodni razvoj preneslo dvome na svoj račun. Njegove poglavitne naloge – opismenjevanje, vzgoja bralskih navad, osnovni moralno- idejni in praktični pouk – so bile že opravljene, nastopila je priložnost za konfrontacijo z drznejšimi koncepti. Obremenjenim z očitki, ki jih je kritika do danes na račun poljudne literature, v glavnem na račun njenega monopolnega založnika Mohorjeve družbe, izrekla, se nam zdi upravičeno celotno področje poljudne literature (in znotraj te mladinske literature) uvrstiti pod firmo trivialne literature. Trivialni patent jima je podelilo razvrednotenje najprej njune estetske, v 20. stoletju pa še njune funkcionalne plati s strani liberalistične in marksistične ideologije; torej nestrinjanje tako z načinom kot tudi vsebino sporočila literature. Pa vendar ji olajšano pritisnemo žig trivialnosti šele potem, ko nas dvoma odveže izjava elitne kritike, da "samo slaba literatura docela ustreza pojmu mladinska literatura" (Aleksander Zorn, NR 1982, 391). Za Reallexikon nemške literarne zgodovine (1981, geslo Trivialliteratur) je trivialna literatura literatura z določeno psihosocialno uporabno vrednostjo. Take njene vrednosti za bralca poljudni mladinski književnosti nikakor ne moremo odrékati. S tem mislim, da je njena uvrstitev v trivialno poglavje v zadostni meri pojasnjena.

Skoraj v celoti lahko poljudno mladinsko literarno fikcijo imenujemo krištofšmidovska povest; po avtorju Christophu Schmidu (1768–1854), ki je žanr populariziral v katoliški Evropi in pri nas. Njegovo zbrano delo je do druge svetovne vojne doživelo skoraj trideset izdaj. Pri nas so njegovi zbrani spisi izšli dvakrat, posamezne priljubljene povesti pa še večkrat.2 Na poseben žanrski predalček je krištofšmidovsko povest obsodila velika mera pridižnosti, ki prekriva podstat drugih žanrov, ji daje značilni ton in preprečuje, da bi jo obravnavali na različnih mestih pod naslovi drugih žanrov: misijonske, mučeniške, zgodovinske, pustolovske povesti itd. Preglednosti na ljubo vendar lahko imenujemo tri njene poglavitne tipe, ženskosvetniško in dekliškovzgojno povest, najdensko povest in družinsko povest. Ženskosvetniška povest je komplementarna nekdanjemu viteškemu romanu. Tam je šlo za preizkušnjo moškega, tu gre za preizkus ženske zvestobe: vitez gre na vojno, njegova žena je medtem izpostavljena brezvestnemu oskrbniku; ker se mu ne vda, jo možu obtoži prešuštva in jo da ubiti; vendar se krvniki usmilijo njenega življenja; po letih samotarjenja v puščavi jo mož najde in jo odpelje nazaj na grad; zapeljivec je seveda kaznovan. Po tej formuli so napisane Genovefa, ena najpopularnejših slovenskih knjig, Zveličana Hildegarda, dvakrat po nedolžnem v smrt obsojena cesarica (6 natisov), Ita, togenburška grofinja, in Hirlanda, bretanjska vojvodinja ali zmaga kreposti in nedolžnosti (6 natisov). Genovefa je do druge vojne doživela preko 20 natisov v raznih založbah, prvič leta 1800. Snov je iz registra ljudskih knjig, zapisana prvič v Franciji v 17. stoletju (1643), podobno kot tudi snov o Grizeldi (1436), ki je pri nas doživela tri natise. Zgodbe so si tako podobne v stilu, da so jih dolgo pripisovali samemu Krištofu Šmidu, čeprav je pravi avtor Ite in Hirlande Weitzenegger.

V dekliškovzgojni povesti je nedolžna junakinja preganjana zaradi podtaknjene kraje, pa tudi tu se stvar na koncu srečno razplete. Iz te serije je bila Šmidova Das Blumenkörbchen šestkrat natisnjena kar pod tremi različnimi naslovi: Nedolžnost preganjana in poveličana, Vezilo ali preganjana nedolžnost in Bog čuje nad pravičnimi, Rosa von Tannenburg pa sedemkrat pod naslovi Roza Jelodvorska, Cvetina Borograjska in Ljubezen premore vse. Od domačih bi sem sodil drugi del Ciglerjeve Kortonice, koroške deklice (1866, 3 natisi). Navodilo obnašanja, ki ga ta literatura daje dekletu in ženski, je jasno: odreči se, da bi pridobila, ali: za vsako srečo je treba nekaj žrtvovati. V ozadju informacije je prepričanje, da je svet dokončno urejen in v ravnotežju. S svetovno tehtnico ravna bog. Da bi se ravnotežje ohranilo, vsakemu zlemu dejanju sledi dobro dejanje, za vsako spremembo na pozitivni plati sveta (poroko, obogatitev, snidenje) se je treba odkupiti s trpljenjem, ki pripada negativnemu polu. Informacija se nudi v izredno privlačni obliki. Identifikacijski objekt je v preobleki Pepelke, nabite s simbolnimi in mitičnimi motivi, pa tudi prostor je napolnjen s podzavestno simboliko (jame, gozdovi, vodnjak, ječe).3

Pri najdenski povesti je razumeti ne samo zgodbe o najdenčkih, ampak tudi o izgubljenih sinovih, puščavnikih, rejencih, pastorkih itd., ki so osamljeni na svetu in se z muko prebijejo navzgor.

Izgubljen,ki ga starši najdejo,
ugrabljen alipobegne nazaj k staršem,
zapuščen otrok(starši so mu umrli,najde nove starše,
starši so bili ujeti,svoje starše reši ali
starši so ga zapustili),jih spet najde,
se z njihovo in božjo pomočjo ter z lastno pridnostjo in poštenostjo povzpne v družbi.

Take so Šmidove povesti Gottfried, der junge Einsiedler (1829), ki je bila v slovenščino prevedena pod tremi naslovi Martin. Mladi puščavnik. Zala perpoved za otroke (posl. Felicijan Globočnik, 1829, 1836, 1846), Mladi samotar (posl. Adolf Mayr, 1881, 1894) in Bogomir, mladi puščavnik. Pripovest za otroško mladost in njene prijatle (posl. J. Parapat ali J. Bilc, 1866). Podobne pripovedi drugih avtorjev so še Troje ljubeznivih otrok: Pavle Hrastovski (1838, 1880, 1912), Nauka polne pripovesti za slovensko mladost v prevodu Jožefa Zabukovška (1841, 1846, 1854), izdana tudi pod naslovom Peter in Pavel ali Bog ubozih najboljši oče (1852), Bog nikomur dolžen ne ostane (1853, 1866) ter Engelmana Gospodove pota so čudne (1862). MD je tej bogati zbirki dodala še Slomškov prevod W. Baubergerja Blagomir puščavnik (1853) in Ottmarja Lautenschlägerja povest Božidar (Johann der Findling) (1853), bolj znano pod kasnejšim naslovom Najdenček ali pravični se tudi živine usmili (1860, 1881, 1897, 1905). V marsičem te povesti spominjajo na svetniške življenjepise.

Prave izvirne pripovedi te vrste nimamo. Pogojno bi lahko sem šteli Antona Umka Okiškega "domačo povest" Osrečena pravičnost (SV 6, 1862) in Ciglerjevo Deteljico ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih soldatov aOf Datingsitesfree Org A Sites Sex Reviews Site Tzh People Ating Site Free Internet Dating Sites 5400 Christian Dating Services Interracial Dating Sites Great Expectations Dating Free On Line Dating Dating Script Single Parents Dating Online Dating Reviews Asian Dating Sites Executive Dating Man Dating Girls Adult Dating Free Dating Naked Dating Online Dating Men Dating Naked Sex Porn Tits Cunt Lesbian Nude Fucking "Mladini in prostemu narodu v poduk in zabavo"g Dating Dating k k Sites Dating tOf Datingsitesfree Org A Sites Sex Reviews Site Tzh People Ating Site Free Internet Dating Sites 5400 Christian Dating Services Interracial Dating Sites Great Expectations Dating Free On Line Dating Dating Script Single Parents Dating Online Dating Reviews Asian Dating Sites Executive Dating Man Dating Girls Adult Dating Free Dating Naked Dating Online Dating Men Dating Naked Sex Porn Tits Cunt Lesbian Nude Fucking "Mladini in prostemu narodu v poduk in zabavo"d Ating Site Free Internet Dating Sites 5400 Christian Dating Services Interracial Dating Sites Great Expectations Dating Free On Line Dating Dating Script Single Parents Dating Online Dating Reviews Asian Dating Sites Executive Dating Man Dating Girls Adult Dating Free Dating Naked Dating Online Dating Men Dating Naked Sex Porn Tits Cunt Lesbian Nude Fucking u u 5400 Fucking Online